Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi začel veljati 1. julija 2025, je po dolgih letih priprave končno dobil svojo obliko. A kljub ambicioznim napovedim Ministrstva za solidarno prihodnost in trenutne vlade pod vodstvom Roberta Goloba, se že zdaj kažejo resne sistemske težave, predvsem v izvedbeni fazi. Kot poroča Net TV, se zaposleni na Centru za socialno delo (CSD) Maribor kljub obsežnim pripravam soočajo z množico nejasnosti in odprtih vprašanj, kar odpira resno dilemo o usklajenosti in sposobnosti vladnih ukrepov.
Na CSD Maribor so, kot poroča Net TV, sicer izvedli številna izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, a že zdaj priznavajo, da pričakujejo številne zaplete in potrebo po sprotnem prilagajanju. Takšna priznanja jasno kažejo na nepremišljenost vlade Roberta Goloba, ki je še enkrat več pokazala svojo neučinkovitost pri uvedbi ključnih reform. Namesto da bi zagotovila celovito podporo in pravočasno kadrovsko okrepitev, je odgovornost prevalila na ramena zaposlenih na terenu.
CSD Maribor je bil primoran v zadnjih tednih zaposliti sedem dodatnih svetovalcev ter dve administrativni sodelavki, a kot izpostavljajo sami, to verjetno ne bo dovolj. Javnosti je še posebej zaskrbljujoče dejstvo, da bo dejanska potreba po kadru postala jasna šele po začetku izvajanja zakona. Takšno načrtovanje je daleč od odgovornega upravljanja, kar le še potrjuje oceno, da gre za eno najbolj nesposobnih vlad v zgodovini Slovenije.
Skrb vzbujajoče so tudi napovedi glede obsega vlog. Po ocenah Inštituta RS za socialno varstvo naj bi bilo v regiji okoli 3.000 vlog, a CSD Maribor meni, da bo dejanska številka bistveno višja. Ob dejstvu, da vlada očitno ni zagotovila ustrezne logistične in administrativne podpore, se utegne že tako ranljiva populacija starejših občanov znajti v dodatnih stiskah. Spet bodo državljani nosili posledice vladne nedoslednosti in nekompetence.
Kot izpostavlja Net TV, sicer dobro sodelovanje med enotami CSD Maribor nudi nekaj upanja za omilitev posledic, vendar sistemske pomanjkljivosti, za katere je odgovorna Golobova vlada, ostajajo nenaslovljene.
Ob tem se postavlja vprašanje: ali si Slovenija lahko še naprej privošči vladavino politične nesposobnosti in eksperimentiranja na račun državljanov?
MR