Pirova zmaga Janeza Janše: je oprostilna sodba v Trenti le iluzija pravne države?

Včerajšnja oprostilna sodba Janezu Janši v zadevi Trenta je po več kot petnajstih letih pravosodne kalvarije povzročila val olajšanja in upanja med njegovimi podporniki. Toda bolj kot dokaz zrelosti slovenskega pravosodja se vse bolj zdi, da gre za še eno previdno orkestrirano predstavo globoke države, katere namen ni iskanje pravice, temveč nadzor nad političnimi tokovi.

Prvostopenjsko sodišče v Celju je Janšo oprostilo v postopku, ki je temeljil na obtožbi o domnevni zlorabi položaja pri prodaji zemljišča v Trenti – obtožbi, ki se je že na prvi pogled zdela popolnoma neosnovana in politično motivirana. Številni so se zato po razsodbi upravičeno vprašali: je bila ta oprostitev res iskrena pravna odločitev – ali pa je to zgolj dimna zavesa, ki naj bi ustvarila videz neodvisnosti sodstva pred prihajajočimi referendumi in volitvami?

Je oprostitev del načrta globoke države?

To, da je bila oprostilna sodba izrečena prav zdaj – tik pred referendumom in v času, ko so desni volivci vse bolj mobilizirani – ni naključje. Če bi bil Janša prav zdaj obsojen, bi bil politični učinek ravno nasproten od želenega: desnica bi se še bolj povezala, podpora SDS bi narasla, referendumski izid pa bi bil povsem nepredvidljiv za oblast. Tega si globoka država ne more privoščiti.

Zato se mnogi sprašujejo: ali ni bila ta oprostilna sodba na prvi stopnji namenjena le temu, da bi javnosti pokazali videz pravičnosti, da bi utišali kritike in zmanjšali politični naboj? Saj vemo – najpomembnejše odločitve se sprejemajo na višjih stopnjah, kjer se postopki vrnejo v roke tistih, ki že desetletja vodijo pravo iz ozadja.

So sodbo spremenili zaradi uhajanja informacij?

Tudi informacija, da je osnutek sodbe prejšnji teden pricurljal v javnost, poraja nove dvome. Je bilo morda prvotno načrtovano obsodbo treba na hitro predrugačiti, da bi se zakrpal razpokani videz sodne neodvisnosti? Bi bila obsodba preprosto preveč očitna, preveč sporna, preveč nevarna pred volilnimi testi, ki prihajajo?

Takšna “zmaga” Janše je zato lahko le taktični umik globoke države – ne iskreno priznanje napake, temveč preračunana poteza. Na višjih instancah, kjer bo sodba postala pravnomočna, bo udarec lahko prišel z vso težo, kot se je že zgodilo, ko so se prve oprostitve sprevrgle v obsodbo – in zaporno kazen.

Preprečiti mobilizacijo pred referendumom?

Treba je poudariti še nekaj: vpliv sodnih postopkov na politično motivacijo volilcev. Vse kaže, da je bila oprostilna sodba izdana prav zato, da desni volivci ne bi začutili dodatnega besa, ki bi jih množično prignal na volišča. Globoka država se zaveda, da vsak sodni proces proti Janši samo utrjuje SDS kot žrtev sistema – kar le še dodatno utrjuje podporo in povečuje udeležbo med volilci desnice.

In prav to oblastniki zdaj nujno želijo preprečiti. Oprostitev na prvi stopnji zato ni priznanje Janševe nedolžnosti, temveč previdna manipulacija z občutkom pravičnosti, s katero želijo zmanjšati napetost, ustvariti videz pravne države, da bi kasnejša – mnogo bolj usodna – sodba na višjih stopnjah padla z manj odpora.

Vse kaže na dobro znano shemo

To ni prvič, da se oblast in sodstvo poslužujeta taktike “malo popustiti zdaj, da lahko udarimo kasneje”. Gre za znano matrico režimskega nadzora: najprej pomiriti javnost, zmanjšati mobilizacijo opozicije, nato pa na najvišji ravni – tiho, brez reflektorjev – izreči končno sodbo.

Kot je dejal Janša po razglasitvi: “Naš boj se šele začenja.” In res je – čeprav je ta sodba zmaga, je to pirova zmaga, ki ne more izbrisati petnajstih let montiranega procesa, duševne in politične škode ter sistemske zlorabe sodstva kot orožja proti opoziciji.

Slovenija potrebuje resnično pravno državo

Zato danes ni čas za praznovanje, temveč za resno razmislek o stanju slovenske demokracije. Če bo višje sodišče zdaj izreklo obsodbo, bo to le še eden v vrsti dokazov, da je pravosodje pri nas še vedno le podaljšana roka oblasti. In da je sodstvo tisto, ki ne sodi po pravu, ampak po političnih potrebah globoke države.

Zato je edini odgovor volilcev jasen: odločnost, organiziranost, in množična udeležba na referendumih in volitvah. Samo tako bomo preprečili, da bi Slovenija ostala ugrabljena država, kjer pravico krojijo zakulisni interesi in politična gonja.

Slovenija si zasluži več – pravico, resnico in svobodo. In samo Slovenska demokratska stranka (SDS) lahko ta boj prenese do konca.

MR