V zadnjih tednih smo bili priča neverjetnemu političnemu spinanju, kjer zagovorniki Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke – predvsem iz vrst vladajoče koalicije Svoboda-Levica-SD – trdijo, da bo vsako leto podeljenih zgolj štiri nove izjemne pokojnine. Ta trditev se ponavlja kot mantre v medijih in javnih nastopih, a gre za očitno in matematično preverljivo laž, s katero želijo prepričati javnost, da zakon ni problematičen. Resnica je povsem drugačna – in žal, zelo enostavna.
Po veljavnem sistemu vsako leto podelimo štiri Prešernove nagrade za življenjsko delo in šest nagrad Prešernovega sklada. To pomeni skupno osem nagrajencev letno, ki bi bili po novem zakonu vsi upravičeni do izjemne pokojnine. To pa še ni vse – zakon upošteva tudi druge državne in predsedniške nagrade, ki se podeljujejo na osnovi politične presoje. Torej je dejanska številka potencialnih upravičencev še višja.
Od kod torej številka štiri, s katero manipulira ministrica Asta Vrečko in njeni kolegi iz vladajoče koalicije? Odgovor je preprost – od nikoder. Gre za popolno zavajanje, katerega namen je prikriti dejanske finančne in moralne posledice zakona, ki ga je sprejela najbolj lažniva vlada v zgodovini Slovenije.
Zakon omogoča, da bodo do izjemnih pokojnin lahko prišli tudi člani kolektivov (npr. gledališki ansambli, zbori, biroji), kar pomeni, da bo lahko ena sama nagrada odprla pot do izjemne pokojnine za deset ali več ljudi. Vse to bo financirano iz proračuna – iz žepov upokojencev, delavcev, kmetov in študentov.
Zagovorniki zakona bodisi ne znajo prešteti do osem, ali pa zavestno zavajajo slovensko javnost, ker vedo, da bi resnica ogrozila njihov zakon, zgrajen na klientelizmu in političnem favoritizmu. V obeh primerih pa gre za popolno nesposobnost in brezsramno ignoranco, ki si je ne bi smel privoščiti nihče – kaj šele tisti, ki vodijo državo.
Sprašujemo se: kako naj ljudstvo zaupa vladi, ki ne zna osnovne aritmetike, a si drzne odločati o milijonih evrov in prihodnosti pokojninskega sistema? Kako naj verjamemo oblastem, ki ščitijo peščico politično prikladnih »umetnikov«, medtem ko tisoče delavcev komaj preživi s 600 evri pokojnine?
To ni več le ideološko vprašanje – to je vprašanje zdrave pameti.
Slovenija si ne more več privoščiti, da bi jo vodili ljudje, ki ne ločijo med štirimi in osmimi, a si drznejo razdeljevati milijone. 11. maja imamo priložnost reči dovolj je.
Zato se udeležimo referenduma in glasujmo PROTI zakonu, ki temelji na lažeh, zavajanju in matematični nepismenosti!
Bog nam pomagaj, če ostanemo tiho.
MR
